Po vzhodni filozofiji je um opica, katere narava je, da skače sem ter tja in nam nagaja. Naša pozornost je skozi vsakodnevne aktivnosti stalno razpršena navzven in povzroča trošenje energije. Ko se obračamo navznoter, s tem omogočimo fizično in mentalno sprostitev, omogočimo dotok nove energije, da se notranji procesi harmonizirajo.
Meditacija ni ‘sproščanje’, čeprav je to prvi korak in njen pomemben del. Gre za discipliniranje uma ter vzgajanje čuječnosti, s čimer spreminjamo svojo perspektivo. Z meditacijo prehajamo v stanje točke nič, kjer dovolimo, da se preobrazijo naši stari vzorci, strah in karma. Sčasoma svoje občutke in misli lahko razumemo na drugačen način in na njih zavestno vplivamo. Odprejo se nam nova področja zavedanja, nove modrosti – nove razsežnosti življenja. V meditaciji gojimo resnični stik s seboj, kjer je neskončen izvir uvidov, navdiha in usmeritev za naslednje korake.
Če nas osrečuje prizor cvetlic na našem vrtu, je to prav tako oblika meditacije. Je vse kar je lepo in pri čemur za trenutek pozabimo razmišljati. Potrebno je le nekaj vztrajnosti, saj se pravi rezultati meditativne vadbe se pokažejo šele, če znamo biti malce potrpežljivi. Udeležba skupinskih meditacij nam pomaga ohranjati konstantnost, skupinska energija, osredotočena na isti cilj, pa pomaga posamezniku, da se hitreje spusti.
