Vse reke se izlivajo v morje. Prav tako vso materijo čaka ista usoda, razlika je le v razvojni stopnji oblike. Roditi se kot človek, je neverjetna sreča, saj ima le človeški um dovolj ostro rezilo razločanja, da je sposoben prerezati iluzorno naravo tega obstoja. V okviru našega planeta je človeško življenje blagoslov, a v primerjavi s celotnim vesoljem, je človeško bitje na zelo nizki razvojni stopnji. Še vedno smo evolucijsko na ravni človek-žival ali žival z umom, bolj razviti posamezniki pa izgledajo kot anomalija, čeprav so prvi predstavniki prihajajoče stopnje Človeka-boga.
Bog kliče svoje otroke. To vabilo je evolucija, ki je usmerjena, v veliki meri pa je odvisna od človekove svobodne volje. Prav zato je ta naravni razvoj zelo počasen, saj kot človeštvo delamo dva koraka naprej in enega nazaj, in se s cikličnim ritmom počasi premikamo naprej. Majhen delež duhovno razvitejših ljudi je gonilna sila razvoja, odgovorna za dvigovanja kolektivne zavesti in pozitivne spremembe v človeški misli. Tako kot žival povzdiguje rastlino, človek razsvetljuje žival, in Človek razsvetljuje človeka. Mojstrova naloga je povzdigovanje manj razvitih duš, saj Zemlja ne bo razsvetljena, dokler se ne osvobodi vsaka duša, ki sodeluje v tej igri. V nekem smislu je mojstrov lasten napredek odvisen od napredka človeštva, in napredek človeštva odvisen od napredka nižjih kraljestev.
Zdaj pa pridemo do tebe. Če te je pritegnilo branje, pomeni da si v določeni meri posvečen v učenca duhovnih modrosti. Nekje v tvoji preteklosti se je zgodilo ključno življenje prve iniciacije, kjer si si nabral dovolj zaslug in modrosti ter prejel milost posvetitve v proces osvoboditve. Ko se to enkrat zgodi, pomeni da se je sprožil plaz razgraditve osebnostnih struktur, in je tvoja usoda določena. Izpostavljen si močnemu božjemu magnetu, ki te vleče v sfere spoznanja enosti in bivanju v peti dimenziji. Si pionir človeške vrste obdarjen z božjo milostjo, a tudi odgovornostjo do človeštva. Kvaliteta bivanja v tem procesu učenja je določena glede na mero upiranja magnetu, upiranja svetlobni usodi.
Vsi v tem procesu vemo, da ni lahko, saj smo hitreje kaznovani za lastne neumnosti. Scenariji se nam hitreje manifestirajo. Zakaj? Bog ne kaznuje. Čeprav se nam lahko v procesu zdi (še posebej v mladosti), kot da smo rojeni z dvema levima nogama za posvetnost; to ni res. Ti si ta, ki kaže drugačno pot. Opomniti se moramo, da je nekje v pozabljeni preteklosti v našem srcu vzklilo svetlobno seme. Pravila igre so se spremenila. V nas nekaj raste in sili v cvet. Kdaj bo to drevo vzcvetelo in kako mogočno bo zraslo, je na nas. Bolj ko se temu upiramo, močneje nas bo milost preusmerjala, daljša bo naša pot in bolj bo trnova. V nasprotni smeri, večji DA ki ga zavestno vsak dan namenjamo naši svetlobni poti, hitreje bo zadišal cvet, pot bo mila in polna obilja ter pospremljena z večjim smislom in zadovoljstvom. Če damo vsaj malo svojo osebnost na stran in rečemo DA »temu«, lahko, poleg našega napredka, še kaj koristnega postorimo za ta svet.
Ko pridejo preizkušnje in se zapleteš v lastni godlji, če ponovno zasidraš DA v srcu, vsa teža izpuhti. V trenutku veš, da je vse OK in da bo vse v redu, saj čutiš, da si na pravi poti, ter da je ta pot polna milosti in namena.
»Vera in potrpežljivost« – Šri Širdi Sai Baba.
